Filozofija športa

FILs

Vir slike: http://www.sportikus.org/wp-content/uploads/2016/08/kongres-fair-play-slika.jpg (28.10. 2016)

V ponedeljek, 14. novembra 2016, bo na Srednji šoli Domžale potekal tematski dan z naslovom  Filozofija športa. Tematskega dneva se bodo udeležili dijaki 3. in 4. letnika gimnazije. Pogovarjali se bomo o filozofiji, športu in zdravju.

Šport ima v naši družbi veliko vlogo – na področju gospodarstva, kulture, zdravstva, prostočasnih aktivnosti. Skoraj nujno je vključiti svojega otroka v kakšen športni klub, kjer si lahko najde prijatelje, skrbi za dobro fizično pripravljenost, pridobi delovne navade, se nauči sodelovati, prenašati poraze in zmagovati. Prav zmagovanje pa naj bi bilo v naši kulturi dosežkov najpomembnejše in poraja veliko etičnih vprašanj. Hitreje, višje, močneje!  A šport je veliko več kot to, je tudi potreba, veselje do gibanja in še kaj. To poraja vprašanje, kaj je šport. Odgovor(e) išče filozofija športa, ki skuša tudi določiti vlogo športa v družbi in, kako ga posredujemo.

Razpored delavnic

Predstavitev delavnic:

Za koga gre: za šport ali za človeka? (dr. Milan Hosta)

Ob etičnem raziskovanju športne prakse se nujno dotikamo temeljnih dimenzij športa in človeka. Seveda se moramo vprašati, za koga gre: za šport ali za človeka? Nam gre za oboje! Vendar je jasno: brez človeka ni športa! Z dijaki bomo razmišljali o športu, o vlogi športa v družbi in o dilemah, ki se ob tem porajajo.

Milan Hosta je mednarodno uveljavljen strokovnjak s področja kineziologije in filozofije športa s poudarkom na raziskovanju zdravstvenih in socialnih učinkov telesne aktivnosti. Je profesor športne vzgoje in doktor filozofije športa, predavatelj etike športa in olimpizma na Univerzi na Primorskem. Je eden najbolj aktivnih delavcev na področju športa v Sloveniji, med drugim vodi Inštitut za razvoj športa – Spolint, zavzema se za spoštovanje fair-playa in ohranjanje pozitivnih vrednot športa. Posveča pa se tudi razvoju in poučevanju metod pravilnega dihanja za premagovanje psihičnih in zdravstvenih težav ter spodbujanju inovativnega pristopa k spodbujanju gibalnega razvoja otrok.

Šport brez poškodb  (doc. dr. Petra Zupet, dr. med., prof. šp. vzg.)

Govorili bomo o pravilni izbiri športne panoge, pravilnem spremljanju treninga in možnostih preprečevanja športnih poškodb. Zanimalo nas bo, kateri so dejavniki tveganja za nastanek športne poškodbe, kako jih prepoznamo in izmerimo in kaj lahko naredimo sami, da poškodbo preprečimo. Prikazali bomo tudi nekaj praktičnih primerov.

Dr. Petra Zupetje predstojnica Inštituta za medicino in šport v Ljubljani, predavateljica na Univerzi na Primorskem, predsednica Združenja medicine športa Slovenije in članica znanstvene komisije Evropskega združenja medicine športa ter zdravnica reševalka letalka Gorske reševalne zveze Slovenije

Je doping slab, in če je, zakaj je temu tako? (Irenej Brumec)

Doping kot metoda po navadi izzove ogorčenje vseh vpletenih. Splošno sprejeto mnenje je, da je doping neke vrste goljufanje in da bi morali biti tisti, ki se ga poslužujejo, kaznovani. Vendar pa nam to ne odgovori na vprašanje, ali so ta dejanja resnično moralno zavržna. V tem duhu bo delavnica prikaz oz. bolje rečeno poskus vpogleda v športno filozofsko etiko v povezavi z njeno kritiko.

Irenej Brumec je zaposlen na angleški mednarodni šoli v Tampereju, na Finskem. Trenutno zaključuje magistrski študij filozofije. Glavna področja zanimanja in raziskovanja so estetika, filozofija športa in bioetika.

Jaz, košarkar (Mojca Gubanc)

Na delavnici bomo obravnavali pojme filozofija, etika, šport in športna filozofija in jih v določenem kontekstu poizkušali razumeti oz. jim najti konkretne primere iz vsakdanjih športnih zgodb, ki so nam dostopne iz medijev. Izhodiščna točka za diskusijo o etičnem vidiku športa bo knjiga Jaz, košarkar.

»Sebe bi predstavila s sledečimi besedami: ‘Hrepenenje po filozofiji je iskra v duši; ko enkrat zagori, plamen vzdrži in nikoli ne ugasne.’ (Platon)«

Šport skozi psihoanalizo (mag. Roman Vodeb)

Delavnica naj bi vsebovala pogovarjanje o psihoanalitičnih vidikih športa – s predpostavko, da ima šport latentno (simbolno) strukturo, torej, da ga je treba “(pre)brati” kot sanje – ga dešifrirati. Glede na to, da je psihoanaliza v osnovi zelo seksualna, je seksualna tudi psihoanalitična interpretacija športa.

V svojih vrstah imamo tudi vsem dobro poznanega Romana Vodeba, ki je retorično gledano (ob Kreftu) še najmočnejši – tudi s svojo filozofijo (športa) oz. metapsihologijo (psihoanalitično športologijo) gre v stratosfero, ali pa celo že “zapušča naše osončje”. Njegova predavanja so “drugačna”, tudi šokantana, zagotovo pa zanimiva.

 

(Skupno 93 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost