Mladi poročevalci
Pester začetek novega koledarskega leta za bodoče prodajalce na Srednji šoli Domžale
V januarju in februarju smo na Srednji šoli Domžale gostili tri zunanje predavatelje, ki so dijakom trgovskega programa predstavili pomembne teme, vsak na svojem področju.
Intimna nega
V četrtek, 18. januarja, so nas obiskali predstavniki podjetja Tosama, ki so pripravili poučno in interaktivno predavanje o intimni negi. Cilj je bil ozaveščati mlade o tem, kako lahko bolje skrbimo za svoje telo in ohranjamo intimno zdravje.
Razčistili so nekatere domneve, ki jih imamo lahko mladi, npr. to, da je jogurt namenjen olajšanju vnetja nožnice, – ne drži! Prav tako so primerjali, kdaj uporabljati vložek in kdaj tampon, kako so naravni materiali mnogo prijaznejši od sintetičnih in to smo tudi videli na primeru vpijanja krvi.
Pogovarjali smo se o menstruaciji, kaj sploh je in kdaj se pojavi – ali ste vedeli, da v enem mesečnem ciklu ženska izloči 120 mililitrov menstrualne tekočine?
Redna higiena je pomembna tako pri dekletih kot fantih, daje boljšo samopodobo in večjo samozavest. Predavatelji so odgovorili na vsa nejasna vprašanja, predavanje mi je bilo zato zelo všeč in bi ga priporočal vsem mladim.
(Foto: M. Hrovatin)
Krožno gospodarstvo
V sredo, 24. januarja, so nas obiskali predstavniki podjetja Aquafil. Velja omeniti, da smo bili edina srednja šola v Sloveniji, ki smo bili deležni tega. Predavanje je potekalo večinoma v angleščini, tema pa je bila usmerjena v prehod iz linearnega gospodarstva v krožno.
Podjetje pridobi iz morij najlonske odpadke, kot so izgubljene ribiške mreže ali “ghost nets”, ta vlakna nato predela v najlonska vlakna, le-te pa v tekstilne izdelke in jih na to ponovno zajame za recikliranje. Pokazali so nam vlakna na fizičnem primeru ter jih dali po učilnici, da smo jih lahko tudi potipali. Da pa bi še bolj spodbudili razmišljanje in razumeli pomen krožnega gospodarstva, smo si tudi sami v skupinah izmislili podjetje, ki temelji na krožnem gospodarstvu, in ga tudi predstavili.
Predavanje je bilo nekaj novega in menim da je zelo pomembno da se mladi zavedamo, kako ključno je odpraviti odpadke, tako za živali kot tudi za okolje ter našo prihodnost.
(Foto: M. Hrovatin)
Hrana ni odpadek
Dr. Ilja Gasan Osojnik Črnivec z ljubljanske biotehniške fakultete nam je v četrtek, 1. februarja, predstavil pomen zmanjšanja odpadne hrane. V novembru lanskega leta smo na šoli že imeli razstavo plakatov s tega projekta, namenjeno ozaveščanju o primernem ravnanju z živili, ki so si jo lahko ogledali vsi dijaki naše šole, predavanju pa so se pridružili tudi maturanti programa tehnik računalništva.
V letu 2021 smo v Sloveniji zavrgli kar 143.254 ton hrane, polovica tega pa je je nastalo v gospodinjstvih. Kjer je mogoče, lahko odpravimo nastajanje izgub. Presežke lahko prerazdeljujemo za prehrano ljudi ali spremenimo namen (za krmo za živali), ostanke pa lahko kompostiramo. Predavatelj se je poglobil v pomembnost naših vsakodnevnih odločitev o hrani in tudi razložil, kateri so lahko vzroki, da hrana konča v odpadu.
Vsak od nas lahko prispeva k preprečevanju odpadne hrane. Naslednjič, ko bomo stopili v trgovino, lahko izbiramo bolj premišljeno in kupimo le tisto, kar vemo, da bomo tudi zaužili.
(Foto: M. Hrovatin in N. Jurjevec Juvan)
Menim, da so takšna predavanja dragocena, saj širijo naša obzorja in pomagajo, da se pripravimo na izzive, s katerimi se bomo srečali na svoji prihodnji trgovski poti. Prav tako prispevajo k bolj trajnostni in odgovorni družbi.
Maj Burger, 2. h
Poročilo o obisku Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik in Centra za ravnanje z odpadki Dob
V petek, 17. novembra 2023, smo se dijaki 2. letnika iz programa Tehnik računalništva na Srednji šoli Domžale v okviru interesnih dejavnosti odpravili na obisk Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik in Centra za ravnanje z odpadki Dob. Na programu so bile ekovsebine, pri katerih naj bi izvedeli kaj novega o naravi in kako jo ohranimo. Namen dogodka je bil, da sami vidimo, kako lahko našo naravo ohranimo čisto.
Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik je predstavljala naš prvi obisk dneva. Do nje smo šli peš ob Kamniški Bistrici. Ogledali smo si potek čiščenja vode, različne odpadne snovi, ki nastanejo po čiščenju, in kako te odpadne snovi uporabimo za pridobivanje toplote in električne energije. Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik očisti vodo v treh stopnjah: najprej mehansko, nato na aerobni biološki stopnji in na koncu še na anaerobni stopnji. Mehanska stopnja je prva in v njej se iz vode odstranijo maščobe in manjši delci. Voda, očiščena vseh finih in grobih delcev, se samodejno prelije v aerobne bazene – to je aerobna biološka stopnja. V tej vodi so mikroorganizmi, ki se hranijo z umazanijo v vodi. Očiščena voda se prelije v sekundarni usedalnik, v katerem se mikroorganizmi usedejo, voda pa se zlije v Kamniško Bistrico. Pri anaerobni stopnji se surovo blato prečrpa v anaerobna gnilišča, kjer se pri temperaturi 40 °C in zadrževalnem času 40 dni izvaja anaerobna razgradnja ali gnitje blata do produkta, ki mu pravimo bioplin. To je je mešanica metana in CO2 ter nekaj ostalih plinov. Bioplin se skladišči v pilohramu, ki ga potem uporabijo za proizvodnjo električne energije in toplote. Preko plinovoda se vodi v kolono z aktivnim ogljem, kjer se očisti vseh nečistoč. Tako očiščen plin se po tem porabi za proizvodnjo električne energije na bioplinskih motorjih in toploto na plinskih pečeh. Vse odpadne snovi, ki nastanejo med čiščenjem vode, so reciklirane ali uporabljene za pridobivanje toplote in električne energije.
Obisk čistilne naprave je bil namenjen boljšemu razumevanju procesa čiščenja vode in kaj s tem procesom pridobimo. Čistilna naprava je izjemna ideja, s katero čistimo vodo in z odpadki te vode proizvedemo toploto in električno energijo. Čistoča vode se lahko poboljša z novimi tehnologijami, ki jih danes še ne poznamo. Narava bo čistejša in ohranjena za daljši čas.
Naš drugi cilj je bi Center za ravnanje z odpadki Dob. Tudi do njega smo se odpravili peš. Hodili smo ob Kamniški Bistrici in ob Rači. Ogledali smo si vhod, kjer imajo tehtnico, s katero merijo, koliko kilogramov odpadkov se pripelje. Imajo tudi pralnico, kjer vozniki operejo svoja vozila, da odstranijo ostanke odpadkov in slabe vonjave. Odpadke zbirajo ločeno po posameznih kotičkih (npr. posebej gume, sveče, gradbene odpadke, nevarne odpadke, tekstil), imajo tudi kotičke za smetarske kamione. Za zbiranje odpadkov iz okoliških občin imajo 39 zabojev in 9 kamionov. K njim lahko pripeljemo tudi zdravila in baterije, ki jih ne potrebujemo več.
Z obiskom zbirnega centra smo spoznali, kako pomembno je recikliranje odpadkov. Vsak, ki ima odpadne stvari, ki jih ne potrebuje več, lahko le-te pripelje v Center za ravnanje z odpadki Dob. Ta nam zagotavlja odlagališče in s tem prepreči odlaganje odpadkov v naravo. V Centru bi povečal pot, ki vodi do odlagališča, saj bi s tem omogočil hitrejše premikanje večjih količin avtov ali kamionov. Pohvalil pa bi njihovo varnost med odprtimi urami: pred uporabo vozil namreč preverijo prisotnost ljudi v bližini, da ne bi prišlo do nesreče.
Namen obiska je bil pridobivanje novega znanja o naravi in kako naravo vzdržujemo čisto. Ta namen je bil dosežen, saj smo izvedeli, kaj lahko naredimo z odpadki, ki jih ne potrebujemo, in kako se čisti vodo. V primeru, da starši ali sosedi ne vedo, kaj narediti z odpadki, jim bomo dijaki povedali o Centru za ravnanje z odpadki Dob. Starejši ljudje občasno pozabijo na recikliranje, saj ga niso bili navajeni, zato lahko mi dijaki njim razložimo, kako lahko našemu svetu pomagajo tudi oni.
Že v oktobru so pod vodstvom profesorice Tine Rus Rozina čistilno napravo obiskali prvi letniki poklicno-tehničnega izobraževanja. Naša šola se ponaša z nazivom »ekošola«. Z na novo pridobljenimi znanji bomo ta naziv lahko vzdrževali še naprej.
Timon Mencin, 2. r
